Kontakni podatki:
Etnološko društvo Srečno
Migojnice 6, p.p. 7, 3302 Griže
Tel.: 051 253 015
E-pošta: jozef.hribar@gmail.com
Muzej je odprt
nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure sredo od 15. do 18. ure
ali po predhodni najavi.

Knjige

RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO

https://dating-tips-for-the-fellas.com/ Zbirka: Izviri naše dediščine, 9.zvezek . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jože Hribar, Breda Veber, Matej Ocvirk . . . . . . . . . . . . . . . RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO . . . . . . . . . . . . . Založništvo: Griže: Etnološko društvo Srečno, 2019 . . . . . . . . . . . .

https://sarahcraigphoto.com/

http://giostra.info/best-dating-blogs-uk/ Organizirano pridobivanje naravnega bogastva – premoga, kovin in nekovin – v Savinjski dolini, pod severnim Posavskim hribovjem, sega v čas avstro-ogrske monarhije, v 18. stoletje. Avstrijska cesarica Marija Terezija je leta 1762 povzdignila prvo rudarsko šolo v Banski Štiavnici na Slovaškem v prvo rudarsko akademijo na svetu. Na tej akademiji se je šolal tudi rudarski inženir in svetnik Marko Vincenc Lipold (1816–1883), prvi slovenski geolog in šolani montanist, rojen v ugledni mozirski družini. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je imela celjska rudarska šola status državne šole in je bila edina te smeri v takratni državi.

more

Naj je kraj še tako majhen, vedno je za njim zgodovina. Za Liboje si upamo trditi, da je zgodovina bogata. Ljudje so bili v Libojah marljivi, postavili so si domove, zgradili šolo, cerkev, kulturni dom… Preživljali so težke čase, a vedno so gledali naprej.

RAZSTAVA DELAVKE KNAPOVKE

Ob izidu knjige Delavke knapovke je Etnološko društvo Srečno pripravilo tudi razstavo z istim naslovom, ob tem pa je izšel vodnik po razstavi, vse to z namenom ozavestiti prebivalce o pomenu ohranjanja naše bogate kulturne dediščine.

DELAVKE KNAPOVKE

Delavke knapovke so poljuden opisni prikaz dejavnosti žensk v rudniškem okolju Zabukovica–Liboje in izčrpno pripovedovanje o njihovi poklicni poti ter socialni usodi. Posebno pozornost posvečamo ženskam, ki so nekoč delale v rudnikih Zabukovica–Liboje in pri njih. Te ženske so dobesedno knapovke, saj so opravljale težka rudarska dela v jami, na separaciji in na zunanjih rudniških obratih. V rudarskem žargonu rečemo za tiste, ki delajo pri rudniku v pisarnah in drugih službah, da delajo pri knapih; tudi tem ženskam posvečamo zasluženo pozornost. S knjigo želimo predstaviti življenje in delo žensk, ...