Kontakni podatki:
Etnološko društvo Srečno
Migojnice 6, p.p. 7, 3302 Griže
Tel.: 051 253 015
E-pošta: jozef.hribar@gmail.com
Muzej je odprt
nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure sredo od 15. do 18. ure
ali po predhodni najavi.

Knjige

RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO

blowjob from boss Zbirka: Izviri naše dediščine, 9.zvezek . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jože Hribar, Breda Veber, Matej Ocvirk . . . . . . . . . . . . . . . RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO . . . . . . . . . . . . . Založništvo: Griže: Etnološko društvo Srečno, 2019 . . . . . . . . . . . .

https://tuttleassetmanagement.com/

https://ledrab.com/ Organizirano pridobivanje naravnega bogastva – premoga, kovin in nekovin – v Savinjski dolini, pod severnim Posavskim hribovjem, sega v čas avstro-ogrske monarhije, v 18. stoletje. Avstrijska cesarica Marija Terezija je leta 1762 povzdignila prvo rudarsko šolo v Banski Štiavnici na Slovaškem v prvo rudarsko akademijo na svetu. Na tej akademiji se je šolal tudi rudarski inženir in svetnik Marko Vincenc Lipold (1816–1883), prvi slovenski geolog in šolani montanist, rojen v ugledni mozirski družini. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je imela celjska rudarska šola status državne šole in je bila edina te smeri v takratni državi.

https://por-music.com/weapon-upgrade-level-matchmaking/

Naj je kraj še tako majhen, vedno je za njim zgodovina. Za Liboje si upamo trditi, da je zgodovina bogata. Ljudje so bili v Libojah marljivi, postavili so si domove, zgradili šolo, cerkev, kulturni dom… Preživljali so težke čase, a vedno so gledali naprej.

RAZSTAVA DELAVKE KNAPOVKE

Ob izidu knjige Delavke knapovke je Etnološko društvo Srečno pripravilo tudi razstavo z istim naslovom, ob tem pa je izšel vodnik po razstavi, vse to z namenom ozavestiti prebivalce o pomenu ohranjanja naše bogate kulturne dediščine.

DELAVKE KNAPOVKE

Delavke knapovke so poljuden opisni prikaz dejavnosti žensk v rudniškem okolju Zabukovica–Liboje in izčrpno pripovedovanje o njihovi poklicni poti ter socialni usodi. Posebno pozornost posvečamo ženskam, ki so nekoč delale v rudnikih Zabukovica–Liboje in pri njih. Te ženske so dobesedno knapovke, saj so opravljale težka rudarska dela v jami, na separaciji in na zunanjih rudniških obratih. V rudarskem žargonu rečemo za tiste, ki delajo pri rudniku v pisarnah in drugih službah, da delajo pri knapih; tudi tem ženskam posvečamo zasluženo pozornost. S knjigo želimo predstaviti življenje in delo žensk, ...