Kontakni podatki:
Etnološko društvo Srečno
Migojnice 6, p.p. 7, 3302 Griže
Tel.: 051 253 015
E-pošta: jozef.hribar@gmail.com
Muzej je odprt
nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure sredo od 15. do 18. ure
ali po predhodni najavi.

O društu več

Etnološko društvo Srečno v Grižah od leta 2004 ljubiteljsko ohranja naravno, rudarsko in kulturno dediščino, neguje rudarsko izročilo in išče etnološke posebnosti kraja, ki mu je skoraj 200-letno rudarjenje v Zabukovici in Libojah pustilo svoj pečat. Skrbi torej za zavedanje dediščine v lokalni in širši javnosti. Posega na območje osrednjega dela Slovenije med Spodnjo Savinjsko dolino in severnim Posavskim hribovjem.

Na obrobju Spodnje Savinjske doline, pod severnim Posavskim hribovjem, sta zabukovška in libojska kadunja, iz katerih so rudarji skoraj dve stoletji pridobivali naravno bogastvo – rjavi premog. Začetek rudarjenja sega v zadnja desetletja 18. stoletja, premogovnik Zabukovica so zaprli leta 1966, premogovnik Liboje pa 1972.

Kadar beseda nanese na Rudnik Zabukovica-Liboje, se naši očetje še danes o njem ponosno pogovarjajo. Mnogim je pomenil kruh, čeprav črn in težko prigaran. V letu 2004 se je okrog Etnološkega društva Srečno zbrala rudarska druščina, ki jo povezujeta ljubezen do rudarskega poklica in navezanost na nekdanji rudarski revir Zabukovica-Liboje. Odločili so se, da bodo oživljali, raziskovali in predstavljali rudarsko dediščino svojega kraja. Isto leto so v kulturnem hramu uredili sodobno zasnovan in urejen rudarski muzej. V njem deluje Etnološko društvo Srečno, ki skrbno opravlja svoje poslanstvo. Člani ohranjajo rudarsko in kulturno dediščino, negujejo rudarsko izročilo in iščejo etnološke posebnosti kraja, ki mu je pustilo svoj pečat večstoletno rudarjenje. Zaradi narave dela je bila med rudarji močno razvita stanovska zavest, občutek za skupnost. Ena od najvidnejših zanimivosti je rudarska četa, ki je posebnost glede na odmaknjeno dobo od zaprtja premogovnikov Zabukovici in Libojah. Ker se četi vsako leto pridružujejo novi člani sedaj šteje že 50 rudarjev v enotnih rudarskih oblekah. Med njimi je le še polovica rudarskih veteranov, ki so pred štirimi desetletji delali v Zabukovici in Libojah. Preko rudarske druščine se rudarsko izročilo prenaša izvirno in verodostojno. Delo opravljajo prostovoljno, obenem pa je to, tako kot nekdaj, priložnost za druženje »rudarskih kameradov«. Pri ljubiteljskem delovanju pa ne moremo mimo vseh simpatizerjev v kraju, zlasti mladih. Pri Etnološkem društvu Srečno je vzklilo društvo mladih osnovnošolcev, ki so si izbrali ime Društvo Srečno. Pridno čistijo muzejske parke in sodelujejo na rudarskih prireditvah.

In kaj so člani Etnološkega društva Srečno postorili v osmih letih od ustanovitve? Rudarski muzej Zabukovica-Liboje je v Kulturnem domu Svoboda Griže. Muzejski prostori v prvem nadstropju obsegajo preddverje muzeja, sobe z rudarsko zbirko, predstavitveno sobo z avdio in videopripomočki ter informacijsko pisarno društva. V preddverju stoji vhod v rudniški rov z jamskim vozičkom, kjer obiskovalci dobijo prvi vtis domačnosti, prijaznosti in urejenosti muzeja v katerega vstopajo. V predstavitveni sobi, polni bogatega gradiva o rudniku, nas očara praznična črna rudarska uniforma, na kateri se bleščijo zlati gumbi in rudarska kladivca. Iz sobe je lep pogled na jamski rov. Skrivnostna globina v ozadju takoj zamika obiskovalca, da bi stopil v jamo, kjer ga pozdravi zavetnica rudarjev – sv. Barbara. Muzej je tudi izhodiščna točka za strokovno vodene oglede rudarskih muzejev na prostem, ki so pred Osnovno šolo Griže, v Zabukovici in pred šolo v Libojah. Najnovejša pridobitev pa je muzejska knjižnica.

Članom društva se je ob njihovem poslanskem delu utrnila tudi ideja o izdajanju knjižne in filmske zbirke Izviri naše dediščine. Leta 2007 je izšel prvi zvezek knjižne zbirke z naslovom Rudarska dediščina Zabukovica-Liboje, sledili so zvezki Rudarstvo in skok čez kožo, Godba Zabukovica, Delavke knapovke in Liboje skozi čas.

V lokalno okolje so člani društva aktivno vpeti tudi tako, da snemajo etnografske dokumentarne in igrane filme. V sklopu filmske zbirke Izviri naše dediščine so obelodanjeni etnografski filmi Srečno knapi, Šahtag - Dan ob jašku in Začetek poznamo, konca ni – Godba Zabukovica. 

Rudarska izročila ohranjajo in negujejo tudi s prireditvami ob vsakoletnem praznovanju dneva slovenskih rudarjev 3. julija in godu sv. Barbare, zavetnice rudarjev 4. decembra.

Etnološkemu društvu Srečno pod vodstvom dr. Jožeta Hribarja je Občina Žaleca leta 2007 podelila Savinovo plaketo za dosežke pri ohranjanju rudarske kulturne dediščine, sledila je še Murkova listina za leto 2010, ki jo Slovensko etnološko društvo podeljuje za dosežke na etnološkem področju na Slovenskem.