Kontakni podatki:
Etnološko društvo Srečno
Migojnice 6, p.p. 7, 3302 Griže
Tel.: 051 253 015
E-pošta: jozef.hribar@gmail.com
Muzej je odprt
nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure sredo od 15. do 18. ure
ali po predhodni najavi.

Knjige

RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO

Zbirka: Izviri naše dediščine, 9. zvezek
Jože Hribar, Breda Veber, Matej Ocvirk
RUDARSKA DEDIŠČINA IN KULTURNO IZROČILO
Založništvo: Griže: Etnološko društvo Srečno, 2019

V Domu kulture Svoboda Griže od leta 2004 ljubiteljsko deluje Etnološko društvo Srečno. S svojimi dejavnostmi skrbi za ohranjanje vedenja o skoraj 200-letnem rudarjenju v Zabukovici in Libojah. Začetki rudarjenja v teh krajih segajo v zadnje desetletje 18. stoletja, vse do zaprtja rudnika v Zabukovici leta 1966 in v Libojah leta 1972. Dolgoletna povezanost ljudi in njihovih družin z rudarskim življenjem pušča neizbrisen pečat v kraju in med ljudmi. K neizbrisnosti pripomore tudi že deveti zvezek knjižne zbirke Izviri naše dediščine z naslovom Rudarska dediščina in kulturno izročilo. Zaradi narave težaškega knapovskega dela je bila med rudarji vselej razvita močno povezovalna stanovska zavest, in prav ta še vedno vzdržuje druženje rudarskih kameradov. Na zunaj jo kot najvidnejša predstavlja stanovska četa, ki jo sestavlja 50 uniformiranih članov. Pridružuje se ji podmladek, le petina pa je starih veteranov. To nakazuje, kako spoštljiv je med ljudmi odnos do rudarskega stanu še danes in kako globoko v družine se je življenje od rude zarezalo v tukajšnje kraje in ljudi. Etnološko društvo Srečno, ki ga z vztrajnim in načrtnim delom vodi, načrtuje in močno zaznamuje dr. Jože Hribar, je kot potrditev za velik doprinos k ohranjanju kulturne dediščine prejelo Savinovo priznanje Občine Žalec leta 2007 in Murkovo listino leta 2010, podeljeno s strani Slovenskega etnološkega društva.

Osnova vseh dejavnosti društva se vije iz prostorov rudarskega muzeja v Domu kulture Svoboda Griže, ki obiskovalca popelje skozi preddverje, urejeno v obliki vhoda v rudniški rov in znamenito cicko, jamski voziček za prevoz lesenih opornikov v jamskem rovu. Predstavitvena soba obiskovalca popelje v rudarski svet s pomočjo avdio- in videopripomočkov, v rudarski praznik je rudarje popeljala praznična črna uniforma, ne manjka svetniška zavetnica rudarjev sv. Barbara. Jamska zbirka zajema več kot 300 razstavljenih eksponatov. Na ogled je ponazorjena obratna pisarna, kjer so jamomerci, geologi in hidrologi načrtovali delovne projekte, zapisovali pa so jih v jamomersko knjigo, ki obsega zapise obdobja več desetletij in so jo morali shranjevati v protipožarni omari. Muzejska knjižnica zajema okoli 1000 enot pisnega gradiva, 100 enot e-gradiva. Od tu obiskovalce vodi pot do rudarskega muzeja na prostem v Grižah in v rudarski park v Zabukovici. Šest metrov visoka lesena skulptura z rudarskim motivom avtorja, rudarja Vinka Kovačca, stoji v muzeju na prostem v Libojah. Rudniška nesreča v zabukovškem premogovniku je leta 1946 vzela 17 življenj, na pokopališču v Grižah je postavljeno spominsko obeležje.

Nazorne opise rudarskih zgodb daje knjižna zbirka Izviri naše dediščine z naslovi: Rudarska dediščina Zabukovica-Liboje, Rudarstvo in skok čez kožo, Godba Zabukovica, Delavke knapovke, Razstava Delavke knapovke, Liboje skozi čas, Rudarski muzej Zabukovica-Liboje, Rudarska dediščina in kulturno izročilo, Rudarstvo v Savinjski dolini.

Društvo razpolaga s šestimi dokumentarnimi filmi z naslovi: Začetek poznamo, konca ni (zgodba o Rudarski godbi Zabukovica), Šahttag (dan ob jašku), Dan slovenskih rudarjev (3. julij), Med knapi ali Jakec se ženi (veseloigra), Srečno, knapi (vsakodnevno slovo rudarja od družine na delo), Rudnik Zabukovica in rudarji (čustven odziv ljudi leta 1966 ob zapiranju njihovega rudnika).

Praznik rudarjev društvo zaznamuje 3. julija s prihodom častne čete, sprejemom novincev, dogajanje pa popestrijo rudarska godba, Ubrane strune, veseli Šorarji, vsi ljubitelji glasbe in knapovske pesmi ter domači umetniki, ki so največkrat tudi osebno ali čustveno vezani na rudarsko dediščino.


Nazaj